Muzeji

  • cebelarski_muzej_vabi
    Čebelarski muzej vabi
  • cebeljak_na_prostem
    Čebeljak na prostem
  • cebelji_med
    Čebelji med
  • druzina_tigeli_pred_paviljonskim_cebelnjakom
    Družina Tigeli pred paviljonskim čebelnjakom
  • medeni_liker
    Medeni liker
  • notranjost_cebelnjaka
    Notranjost čebelnjaka
  • panj_star_preko_300_let
    Panj star preko 300 let
  • pisani_panji
    Pisani panji
  • revija_slovenski_cebelar
    Revija Slovenski čebelar
  • srenov_panj
    Sršenov panj
  • zeliscne_gredice_in_cebelnjaka
    Zeliščne gredice in čebelnjaka

Čebelice, čebelice …

Katjuša Štih | 14.10.2009 | Komentarji 0

… saj moje ste prijateljice. Pozabi vas nikdar ta stari čebelar … je odmevalo tistega lepega sobotnega popoldneva v Čebelarskem muzeju v Krapju. Člani turističnega društva iz Žužemberka so bili nad muzejem navdušeni, zato so v čast čebelam in čebelarjem zapeli Slakovo pesem Čebelar, za katero bi lahko rekli, da je že prava čebelarska himna.

 

POSEBNEŽ – PAVILJONSKI ČEBELNJAK

Čebelarskega muzeja Krapje ni težko najti. Nahaja se le nekaj kilometrov od Ljutomera v kraju Krapje. Ko smo se peljali po cesti, se je bohotil sredi polj in že od daleč vabil v svoje okrilje. Skupino turistov, ki so veselo prepevali, smo zmotili, ko so ravno poizkušali akacijev, lipov in cvetlični med ter medenjake in medeni liker.

V muzeju, ki je odprl vrata pred 13 leti, si lahko ogledate star čebeljak iz konca 19. stoletja. Njegova osmerokotna oblika in paviljonski izgled mu dajeta prav posebno mesto – je edini tovrstni v slovenskem prostoru, pa tudi v evropskem še niso našli podobnega. V čebelnjaku so razstavljeni številni eksponati, ki so od drugih čebelarjev, ki so prenehali s čebelarstvom. Razstavljena so točila za med, ročni kadilniki, stiskalnice za vosek, preko 300 let star panj v deblu, gobe za dimljenje čebel, modeli za izdelovanje satnic in veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov. Na prostem, kjer so skrbno urejene zeliščne in cvetlične gredice, pa so na ogled tudi drugi čebelnjaki.

Muzej je odprt vsak dan med 11. in 18. uro, večje skupine pa se lahko naročijo po telefonu 031/761-680 ali 031/853-390, več informacij pa najdete tudi na njihovi spletni strani www.cebelarski-muzej.si.

 

RDEČ MED

Mlada družina Tigeli, ki skrbi, da čebelarjenje ne bi odšlo v pozabo, tudi sama prideluje med s pomočjo 60 čebeljih družin. Pa takrat, ko sta se spoznala, Dragica in Jožef nista bila zaljubljena v čebelarjenje. Sta pa imela oba dobre čebelarske korenine; Jožefov dedek se je ukvarjal s čebelarstvom, prav tako Dragičin oče in mama (mama Marta še sedaj aktivno sodeluje pri vseh dejavnostih), tako da sta delo s čebelami nekako od daleč že poznala. Potem pa sta se odločila, da se bosta tudi sama začela ukvarjati s čebelarstvom, zrasla je ideja o muzeju pa o pridelovanju in prodaji čebelarskih izdelkov. Pridelujejo akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev pa tudi smrekov med. Poseben je med s sokom rdeče pese. Med in sok rdeče pese zmešajo ter ga 'ponudijo' čebelam. Le-te ga predelajo ter ponovno naložijo v satovje, zato ima med rdečo barvo. Dragica priporoča do dve žlički medu dnevno, saj s tem v telo dobimo veliko mineralnih snovi (kalcij, magnezij, natrij, kalij …) in vitaminov, ki jih potrebujemo še posebej takrat, ko smo prehlajeni. Vsak pa mora po sebi presoditi, koliko medu mu ustreza. Med so pogosto uporabljali tudi v ljudski medicini, saj deluje protivnetno in protimikrobno. Nekoč, ko niso imeli toliko zdravil, so si pomagali s tem, kar so imeli doma. Na različne rane, ureznine ali opekline, so namazali med, ga povili in rana je celila hitreje. Pa tudi nastajanje modric so preprečevali z medom. Na boleče mesto so prav tako namazali med, predel povili in modrice ni bilo.

Med ponujenimi izdelki pa ne manjkajo niti domači medeni liker, višnjev medeni liker, medeni liker iz smrekovih vršičkov, propolis ter različne oblike sveč iz čebeljega voska.

 

4 MILIJONI CVETOV ZA 1 KILOGRAM MEDU

Čebela živi v sezoni vsega skupaj samo dva meseca. Od tega potrebuje 21 dni, da se izleže iz jajčeca, potem je čistilka, dojilja in stražarka, šele zadnjih 18 dni se odpravi na pašo in pobira nektar ter pelod. Dnevno poleti iz čebelnjaka okrog 16-krat in nabere 900 miligramov medičine. Samo pri enem poletu iz panja opraši okrog 250 cvetov jablane in hruške. Za primerjavo: za 1 kilogram medu morajo čebele obiskati kar štiri milijone cvetov oziroma narediti kar 120.000 poletov. Poleti, ko je družina najštevilčnejša, je v panju od 40 do 60 tisoč čebel delavk, od 600 do 800 trotov, a samo ena matica. Naj omenimo, da matica izleže dnevno tudi preko 2000 jajčec, kar je njena trikratna teža. Težko si predstavljamo, da tako male žuželke tako veliko delajo.

 

ČEBELE PAČ PIKAJO

Seveda so s čebelarstvom povezane številne zgodbe, tudi boleče. Mama Marta pripoveduje, kako sta šla nekoč z možem takrat še s starim jugecom po roj čebel na Goričko. Tam sta v koš ujela roj, dala preko zaveso in jo zavezala. Ko sta se peljala domov, je Marta zagledala, da so čebele našle luknjo in da letajo iz panja. Kar naenkrat je bil avto poln čebel, njuni čeli pa obliti z roso. Pa še to nesrečo sta imela, da sta se peljala ravno po cesti, ki je bila zaradi dela zaprta za promet. Ko so delavci na cesti videli, da imata avto poln čebel, so ju kar spustili mimo na nedokončano cesto. Verjeli ali ne, pičila ju ni nobena.

Zgodb je še več. Enkrat je Jožefu matica poletela v žep in potem so se vse čebele, ki brezpogojno sledijo matici, usedle nanj. Si predstavljate? Raje ne. Kaj pa narediti, če se slučajno znajdemo kje sredi čebel? »Mahati ne preveč, rajši si zakrijte obraz,« pravi Dragica, »ponavadi tako ali tako same odletijo dalje.«

 

TUDI ČEBELE PRIDEJO DRUGO LETO

Muzej na prostem ponuja veliko, le ena stvar še manjka, to so čebele (lastne čebelnjake ima namreč družina Tigeli na drugi lokaciji). Vendar še že naslednje leto obeta nekaj čebeljih družin v okviru samega muzeja. V na novo postavljenem čebelnjaku panji že čakajo. Tja bodo spomladi naselili nekaj družin, ki bodo kot živi eksponati služili za prikaz čebeljega življenja. Nič se vam ni treba bati, opazovali jih boste z varne razdalje preko steklene šipe.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko