Zdravje

  • glina

Glina

Andreja Stajnko | 14.6.2010 | Komentarji 0

Resnično učeni možje so dandanes tisti, ki ne pozabijo na preproste rešitve. Ena najbolj razvitih gospodarskih panog v zahodnem svetu je poleg informacijske tehnologije verjetno farmacija. Vsako leto farmacevtska industrija vlaga milijone v razvoj novih zdravil, pa tudi trženje svojih produktov. Predvsem vsote, ki jih obračajo farmacevtska podjetja in z njimi lobirajo tudi pri zdravnikih in v medijih, nekatere že navdajajo z nezaupanjem. Že nekaj časa se razvijajo trendi, ki propagirajo tudi naravne, alternativne metode zdravljenja; te so relativno poceni, hkrati pa na tem področju mednarodne farmacevtske korporacije nimajo monopola.

 Glina je material, ki vsebuje mineralne delce v nanodimenzijah. Ena izmed glavnih sestavin gline so filosilikatni materiali, zaradi katerih je glina plastična. Polarna privlačnost v njihovi mineralni strukturi pa veže tudi molekule vode. Glina nastane z dolgotrajnim kemičnim razpadanjem kamnin pod vplivom ogljikove kisline in drugih topil. Natančna kemična struktura gline je odvisna od posameznega nahajališča. Ima pa glina, ki jo v zdravilne namene uporabljajo že od prazgodovine, nekaj zanimivih lastnosti.

 V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je NASA proučevala vpliv breztežnosti na človeško telo. Znanstveniki so ugotovili, da bivanje v breztežnosti povzroča zmanjšanje kostne mase. Farmacevtska podjetja so prosili, naj izdelajo učinkovite preparate za vnos kalcija v telo. Nobeden izmed preparatov se ni obnesel tako dobro kot glina, v tem primeru je šlo za terramin, rdečkasto glino iz Kalifornije. V glini je bila očitno neznana sestavina, ki je spodbudila absorbcijo kalcija v telo. Glino v času nosečnosti uživajo tudi ženske v mnogih staroselskih kulturah. Raziskava, opravljena na nosečnicah v Nigeriji, pa je ugotovila, da 500 mg zaužite gline zadosti 80 % dnevnih potreb nosečnice po kalciju. Zanimivo je, da polarna struktura molekul v glini nase veže tudi težke kovine in nekatere toksine, ki jih proizvajajo glivice.

 Raziskave so potrdile, da nekateri z železom bogati tipi gline učinkovito delujejo proti bakteriji Escherichia coli in zavirajo delovanje bakterije MRSA. Z glinenimi oblogami iz Francije je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja francoska družina zdravnikov Brunet de Courssou, ki na Slonokoščeni obali vodi nekaj klinik, zdravila buruli kožne razjede. Razjede povzročajo bakterije tipa Mycobacterium ulcerans. Okužba z mesojedimi bakterijami je zelo nevarna in se običajno zdravi z amputacijo prizadetega dela telesa. Zdravljenje z glino, ki so ji dodali karitejevo maslo, se je v tem primeru izkazalo za uspešno. Znanstveniki, na katere se je obrnil član družine, so uporabljeno glino vzeli pod drobnogled. Na njej so izvedli podobne poskuse, s katerimi običajno testirajo učinkovitost posameznih antibiotikov. Ugotovili so, da večina vrst gline na bakterije nima antimikrobnega učinka. Nekaj tipov gline razmnoževanje bakterij celo spodbuja. Obstajajo pa vrste gline, ki dokazano delujejo antibakterijsko. Vendar pa zdravilna glina po daljšem obdobju zaradi oksidacije ali drugih kemičnih procesov svoje lastnosti izgubi. V omenjenem primeru francoski proizvajalci gline znanstvenikom niso znali ali hoteli povedati, iz katerega nahajališča glina prihaja. Falkingham in drugi pa so potrdili prisotnost antimikrobnega učinka gline iz nahajališč v kraljevini Jordaniji.

 Tudi v slovenskih lekarnah je mogoče kupiti domačo ali uvoženo glino, namenjeno izdelavi mask za čiščenje por na obrazu, obkladkov proti oteklinam in površinskim ranicam, pa tudi prečiščeno glino za uživanje, ki zdravi zaprtje in absorbira toksine v telesu.

 Predvsem majhni otroci si radi tlačijo v usta vse, kar jim pride pod roke, tudi prst. Če to počnejo odrasli v zahodni kulturi, gre za fenomen, ki mu psihiatri pravijo geofagija. Morda pa gre le za znanje, ki se prenaša v kolektivnem nezavednem spominu civilizacije. Če bodo v boju proti bakterijam odpovedali vsi izumi moderne farmacevtske industrije, bomo hočeš nočeš prisiljeni poseči po preprostih rešitvah in si v usta natlačiti prgišče prsti.

 

Viri:

http://en.wikipedia.org/wiki/Clay

http://en.wikipedia.org/wiki/Medicinal_clay

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=how-do-you-stop-flesh-eating-bacteria-apply-clay

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2014 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko