Zdravje

  • img_12889_med

Ninine težave s ščitnico: Neubrani hormoni

Ivica Flis Smaka, www.viva.si | 19.1.2015 | Komentarji 0
Nekega deževnega večera je izrazito lepa dama srednjih let domala vdrla v mojo ambulanto. Iz gospe Nine je vela zmeda, njena stiska je bila več kot očitna. V ambulanto so jo pripeljali utrujenost, razdražljivost, brezvoljnost, slaba koncentracija, pogosti prehladi in še in še … Na osnovi prejšnjih zdravniških preiskav se je zdelo, da ni nič narobe. Kmalu sva odkrili, da je eden od ključnih vzrokov za njene težave neravnovesju ščitničnih, nadledvičnih in steroidnih hormonov (progesteron).
Ninina zgodba Ob prvem srečanju sem opazila bele in koščene drgetajoče prste, ki so se zdeli kot ledene sveče, njen sicer angelski obraz je bil brezbarven; obdajali so ga tanki, ravni lasje brez leska in volumna. Zunanja tretjina obrvi je manjkala, gospa je imela otečen obraz, iz katerega so zevale vdrte oči in pod njimi temni podočnjaki. Po spodnji polovici vratu se je raztezala blaga oteklina v obliki bumeranga, otečeni je imela tudi roki. Koža je bila suha in poroženela. Govorila je počasi in z oklevanjem. Za trenutek se je drget umiril, zato sem gospo Nino prosila, naj si sezuje čevlje in sleče nogavice: tudi gležnji so bili blago otečeni, stopala ploska, podplati porumeneli in poroženeli. Videz koža je govoril o nabiranju odpadnih snovi – odtod otekanje in zabuhlost.

Povedala je, da že prejema zdravila za ščitnico, vendar je bila kljub temu nenehno utrujena, najbolj ob popoldnevih. Poleg tega je bila razdražljiva in jokava, nenehno jo je zeblo. Bila je tudi nespečna, čemur je pripisovala spremenljivo razpoloženja: v slabe pol ure se je lahko iz zabavne in dobrovoljne ženske spremenila v zadirčno, nergavo, zlovoljno in arogantno prepirljivko – vse to brez pravega vzroka. Nastopi, ki so pomemben del njenega dela, so jo utrujali – tudi nasploh ni imela ne volje ne motivacije za delo. Partnerja je odrivala in se ji je gabil, čeprav je enak kot pred leti. Zelo si je želela bližine otroka, vendar jo je utrujal – naporen in odveč ji je postal že po nekaj minutah. Še pred dobrim letom je uživala v družbi, na sprejemih in večernih zabavah, nato se je druženju začela izogibati.

Tudi nakupovanje je ni več zanimalo, čeprav prej s tem ni imela težav. Pogosto je bila bolna: prehlad, ki se prelevi v vnetje sinusov, pogosti izbruhi herpesa, vnetja oči, pogoste izgube glasu, zaprtja, ki se izmenjujejo z drisko. Njeni nohti so bili lomljivi, koža suha, lasje razredčeni in tanki, drobni pigmentni madeži so se kar kopičili, najbolj na zunanji strani rok. Med pogovorom se je težko zbrala in jim ni mogla slediti, pozabljala je imena prijateljev in predmetov. Nenehna utrujenost in otopelost v določenih dneh se je menjavala s kipečo energijo, nato pa se je spet izgubljala v tesnobi, stiskah, nerazumevanju in žalosti. Njen spanec je bil lahen in nemiren, nočnemu znojenju ni bilo konca, zato je morala tudi po petkrat ali šestkrat vstati in se preobleči. Želela je pojasnilo za njeno stanje in vrtinec, v katerem se je znašla.

Težave s ščitnico? Našteti znaki so kar ponujali diagnoze, ki pa same po sebi ne rešijo ničesar, če si ne ogledamo globlje in širše slike. Pretirane občutljivost na mraz, hladna stopala in roke, mrzla konica nosu, jutranja utrujenost, ki zvečer popusti, upočasnjenost in občasna kompenzatorna hiperaktivnost, ki zakrije utrujenost, slaba koncentracija in zamegljen spomin, jutranja hripavost, bolečine v mišicah in sklepih, jutranja okorelost sklepov, nočni mišični krči, otekline okoli oči in zabuhel obraz zjutraj, suha in porumenela koža na podplatih, krhki lasje in njihovo izpadanje, upočasnjena prebava in nabiranje telesne teže – to so samo nekateri od znakov, ki lahko nastopijo v primeru slabo delujoče ščitnice (vsi ali samo nekateri).

Stanje, ki ga opišemo z besedo hipotiroidizem (slabo delujoča ščitnica), ima v resnici več obrazov: ščitnični hormoni utegnejo biti premalo aktivni, lahko gre za prisotnost »onesposobljenega« T3, ki je posledica stresa. Lahko gre za nezadosten odmerek zdravila ali pa je treba izbrati drugačno zdravilo (kombinacija obeh ščitničnih hormonov). Včasih se vzrok za utrujenost skriva v neubranem delovanju nadledvične žleze.

Je res vse v redu, če so vrednosti v mejah normale?

Čeprav je gospa Nina zatrdila, da so njene vrednosti hormonov v mejah normale, to še ne pomeni, da nima (več) težav, ki jih povzročajo. Četudi so njihove vrednosti v mejah normale, ki je določena po razmerjih Gaussove krivulje, vanjo sodi le kakih 60 odstotkov ljudi, kar pomeni, da je 40 odstotkov ljudi zunaj teh meja. To velja tudi za vrednosti drugih hormonov – podobno je pri večini neravnovesij v telesu. Zato ni odveč pozorno pogledati, kje znotraj teh meja normale se nahajamo.

Pri gospe Nini je šlo za spodnjo mejo, kar je pomenilo, da bi se utegnile te vrednosti kmalu še znižati in pripeljati do bolezni. Te vrednosti so pomenile tudi, da se ni mogla počutiti dobro in da je imela še vedno veliko težav, čeprav po uradnih merilih ni bila bolnica. V medicini mora biti v središču pozornosti človek, zato je nujno prisluhniti njegovim dejanskim težavam, telo vsakogar pa uglasiti po čim bolj naravni poti.

Neubrani hormoni Pri Nini sta bili utrujenost in nespečnost posledica slabo aktivnih ščitničnih hormonov, prav tako zamegljen spomin. Nočno znojenje je bila posledica upada progesterona, temni kolobarji okoli oči, večja nagnjenost k okužbam in pigmentacije po rokah pa znak izgorelosti in nizkih vrednosti hormonov nadledvične žleze, predvsem kortizola. Za nočno znojenje so krivi hormoni oziroma spremenjen režim njihovega izločanja v predmenstrualnem času ali v menopavzi. Poleg tega je imela gospa Nina tudi vse znake adrenalne utrujenosti in upada hormona progesterona. Vse to so potrdile tudi laboratorijske preiskave. Laboratorijske analize so namreč tiste, ki nas usmerijo in dodatno pojasnijo slabo počutje, zlasti takrat, ko je navzven vse videti »normalno«, zaradi česar je treba natančneje določiti izvor težav.

Zdravljenje z bioidentičnimi hormoni Gospa Nina je morala zjutraj na tešče jemati nizke odmerke kombiniranih ščitničnih hormonov (T3 in T4), ob zajtrku pa še prehranske dodatke – bioidentične hormone (hormoni, ki so identični človeškim): 300 mg rožnega korena, opoldan in popoldan po 20 kapljic raztopine sladkega korena (oboje kot podpora delovanju nadledvične žleze in izločanju kortizola), popoldan in zvečer 2-odstotni progesteronski liposomalni gel (skupaj 40 mg progesterona na dan), s katerim sva posnemali mesečni ciklus izločanja tega hormona po dnevih. Nadvse pomembno je, da med zdravljenjem v telo dodajamo hormone, ki so popolnoma enaki našim naravnim hormonom. Tudi popolnoma zdravo telo pogosto zboli, če mu dodajamo ponaredke!

Nujno je bilo uvesti vsaj osem manjših obrokov na dan, saj je šlo pri Nini za popoln primer nerednega in napačnega prehranjevanja. Poleg tega je morala vsaj eno uro na dan posvetiti gibanju na prostem zraku. To je moral biti čas zanjo, brez vseh obveznosti in telefoniranja. Priporočila sem ji tudi tehnike sproščanja in ozaveščanja; zanjo je bila zelo primerna meditacija. Prve rezultate je bilo pričakovati že po nekaj tednih: šest do osem tednov za dosego boljšega počutja, zato sva se dogovorili za kontrolo čez tri mesece. Od najinega prvega srečanja je minilo že veliko let, vendar se z Nino še vedno srečujeva – vsaj enkrat na leto. Nina je zdaj zadovoljna, naspana in polna energije, vendar še vedno sledi napotkom in predpisani terapiji.

Celostni pregled Protistarostna (anti-ageing) in regenerativna medicina odkrivata in zdravita prave vzroke bolezenskega stanja – ne ukvarjata se zgolj z ohranjanjem mladosti. Z uporabo različnih tehnik poskušata odkriti, kje in zakaj v telesu pride do oksidativnega stresa – šele tedaj je čas za določitev primerne terapije. V okviru protistarostne medicine poleg klasične laboratorijske analize krvi pogosto opravimo analizo metabolnih presnovkov v urinu (urin je daleč najboljši kazalnik stanja v telesu), analizo sline, ki pokaže vrednosti steroidnih hormonov, oceno prehranjenosti (analiza žive kapljice krvi), analizo telesne sestave (vrednosti in razmerja med mišicami, vodo, maščobo in maso kosti), mamografijo, urološke preiskave, termografijo, analize ožilja, prekrvljenosti (UZ, CTA, kapilaroskopija) in plinske sestave krvi, oceno vitaminsko-mineralnega stanja in funkcionalne teste. V središču je vedno človek kot posameznik. Na osnovi pregleda, telesnih znakov in rezultatov preiskav lahko postavimo diagnozo in določimo terapijo.

To celostno svetovanje, ki sodi pod okrilje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s protistarostno in regeneracijsko medicino, bi lahko poimenovali svetovanje za boljšo kakovost življenja. Gre za samoplačniško pomoč. Samoplačniško osnovno laboratorijsko analizo hormonov v krvi pri nas opravi skoraj vsak laboratorij v zdravstvenem domu ali bolnišnici, vendar jo je večinoma najlažje in najhitreje izvesti v katerem od največjih samoplačniških laboratorijev v Ljubljani (cena znaša približno 130 evrov).

Hormoni so zelo majhne molekule z izredno močjo, ki pomembno vplivajo na vsa tkiva in organe. So pomemben del našega notranjega okolja: prenašalci sporočil med živčnimi in drugimi celicami. Vplivajo na številne ravni našega notranjega okolja – prav hormoni so tisti, ki lahko ustvarijo blažene občutke, saj med drugim uravnavajo čustva, vedenje in spolnost ali pa nas vodijo v drugo skrajnost, v odvisnost. Prav zato je tako pomembno uravnovesiti njihovo delovanje.


Kako pomagata protistarostna in regenerativna medicina?

Protistarostna medicina skupaj z regenerativno medicino skuša vnovič vzpostaviti mehanizme samopopravljanja, pri čemer je izrazito usmerjena v odkrivanje vzrokov za neravnovesja in vse z naravo povezane postopke zdravljenja. Pri zdravljenju uporablja varne in učinkovite prehranske dodatke, terapije in tehnike, ki podpirajo naravno delovanje telesa in v njem povzročijo čim manj škode. Z najnovejšimi pristopi spreminja posameznikov življenjski slog, največ pozornosti pa namenja najpomembnejšim dejavnikom v procesu staranja. Protistarostna in regenerativna medicina pomagata tudi ljudem,pri katerih so izvidi znotraj meja normale, vendar se vseeno ne počutijo dobro – tudi zanje išče vzroke in možne rešitve težav.

Avtor: Ivica Flis Smaka, spec. rehabilitacijske medicine z mednarodnima licencama za protistarostno in regenerativno medicino

Vir: www.viva.si

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko