Zdravje

  • img_07397_med

11 živil, ki vam v resnici škodujejo

Tili Kojić, www.viva.si | 23.1.2015 | Komentarji 0
Presenetljivo je, koliko ljudi je prepričanih, da so nekatera živila zdrava, čeprav v resnici sploh niso. Objavljamo seznam enajstih živil, ki uživajo sloves zdravih, v resnici pa so zgolj zamaskirana odpadna hrana (t. i. junk food).
1. Manj mastna in nemastna živila (posneta in brez maščobe)

Vojna nasičeni maščobi je bila ena od največjih napak na področju prehrane. Temeljila je na trhlih dokazih, ki so zdaj v celoti ovrženi. Vojni napovedi maščobi so se hitro pridružili tudi proizvajalci, ki so začeli iz hrane odstranjevati maščobe. Ker pa so bili tovrstni izdelki povsem brez okusa, so ji začeli dodajati celo vrsto snovi, ki naj bi to pomanjkljivost odpravile, zlasti sladkor.

Zdaj velja tudi uradno: nasičene maščobe niso nezdrave, dodajanje sladkorja pa je izredno škodljivo, zlasti če ga uživamo v večjih količinah. Napisi na embalaži, kot sta posneto in brez maščobe, navadno pomenijo, da je izdelek nabit s sladkorjem – preverite na deklaraciji, ali je živilu dodan sladkor.

2. Večina pripravljenih solatnih prelivov

Zelenjava je izredno zdrava. Težava je v tem, da je v večini primerov zelo blagega okusa, zato ljudje solato začinjajo s prelivi, da bi jo iz omlednega spremenili v slasten obrok. Toda večina že pripravljenih solatnih prelivov vsebuje obilo nezdravih sestavin, zlasti sladkor, rastlinska olja in transmaščobe, poleg tega pa še celo vrsto umetnih snovi. Če zelenjavo, ki sicer koristi vašemu zdravju, utopite v takšnem prelivu, docela izničite vse prednosti, ki bi jih bili sicer deležni. Preden solato združite s solatnim prelivom, vedno preverite sestavine, najbolje pa je, če ga pripravite kar sami.

3. Sadni sokovi

Večinoma smo prepričani, da so sadni sokovi zdrava izbira, saj so vendar izdelani iz sadja, kajne? Toda pri velikem delu »sadnih sokov« na prodajnih policah v resnici sploh ne gre za sokove. Proizvajalci nam enakih embalažah prodajajo nektarje, pijače, ki sploh ne vsebujejo sadja, zgolj kemične snovi, ki imajo sadno aromo. Tako v resnici pijete oslajeno vodo z okusom po sadju. Celo 100-odstotni sadni sok ni najboljša izbira. Sadni sok je res enak sadju, le da mu manjkajo številne koristne snovi, kot so vlaknine … glavna stvar, ki ostane, pa je sladkor. Če niste vedeli: sadni sokovi vsebujejo približno toliko sladkorja kot sladkane pijače. Bolj zdrava izbira je tisti 100-odstotni sok, ki mu sladkor ni dodan.

4. Srcu prijazno polnozrnato

Večina polnozrnatih izdelkov v resnici ni izdelanih iz polnozrnatega žita, toda celo pravi polnozrnati izdelki niso primerna izbira. Zakaj? Sodobna pšenica je v primerjavi s tisto, ki so jo uživali naši dedki in babice, naravnost nezdrava. Na začetku 60. let prejšnjega stoletja so znanstveniki eksperimentirali z geni v pšenici, da bi povečali hektarski donos, zato zdajšnja pšenica vsebuje manj hranilnih snovi in več spojin, ki jih ljudje, preobčutljivi na gluten, še težje prenašajo. Nekatere raziskave kažejo, da današnja pšenica v primerjavi s svojo predhodnico povzroča več vnetij in bolj dviguje raven holesterola v krvi. Če je pšenica še nedavno veljala za zdravo žito, se je sodobni bolje izogibati.

5. Fitosteroli

Spojine, imenovane fitosteroli (rastlinske različice holesterola), nižajo raven holesterola v krvi, so ugotavljale raziskave. Zato so jih začeli proizvajalci dodajati procesiranim živilom (denimo mleku, jogurtu, namazom, margarini, rženemu kruhu …), ki so jih opremili z oznako, da nižajo raven holesterola v krvi in pomagajo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Toda novejše raziskave so pokazale, da imajo nekatere neželene učinke na srčno-žilni sistem in da lahko celo povišajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

6. Margarina

Še nedavno je bilo maslo na zatožni klopi zaradi visoke vsebnosti nasičene maščobe, zato so strokovnjaki namesto masla priporočali margarino. Takratna margarina je bila polna transmaščobnih kislin, in čeprav jih je v sodobni margarini manj, še vedno vsebuje obilo rastlinskih olj. Margarina ni živilo, ampak izdelek iz različnih spojin in rafiniranega olja, ki so ga ustvarili z namenom, da bi imel okus in videz »pravega« živila. Ne preseneča podatek, da ljudje, ki namesto masla uživajo margarino, pogosteje obolevajo za srčnimi boleznimi. Če želite skrbeti za zdravje, jejte pravo maslo (po možnosti iz ekološke pridelave) in se izogibajte margarini. Nasvet, da velja naravno maslo zamenjati z margarino, je bil eden najslabših prehranskih napotkov vseh časov.

7. Izotonične pijače

Ti napitki vsebujejo elektrolite (soli) in sladkor, kar je za športnike zelo koristno. Toda velika večina ljudi po svoji vadbi ne potrebuje dodatnih soli, še manj pa potrebujejo tekoči sladkor. Čeprav ti napitki veljajo za manj škodljive od navadnih sladkanih pijač, v resnici med njimi ni prave razlika – razen te, da nekateri med njimi vsebujejo manj sladkorja. Drži, da se je treba izogibati dehidraciji, še posebno med telesno dejavnostjo, vendar je za veliko večino ljudi pametneje, če se držijo navadne vode.


8. Hitri prigrizki z manj ogljikovih hidratov

Diete brez ogljikovih hidratov so v zadnjih desetletjih izredno priljubljene. V zadnjih dvanajstih letih so raziskave druga za drugo dokazovale učinkovitost takšnega prehranjevanja za hujšanje in ohranjanje zdravja. Temu trendu so se prilagodili tudi številni proizvajalci in začeli tržiti različne vrste procesirane hrane z nizkim deležem ogljikovih hidratov, kot so denimo tablice. Podroben pregled sestavin tovrstnih prigrizkov pokaže, da ne vsebujejo nobene prave hrane, zgolj kemične in rafinirane snovi. Tovrstna hrana ne zagotavlja hranil – čeprav drži, da vsebuje manj ogljikovih hidratov, je še vedno nezdrava.

9. Agavin sirup

Vsi poznamo škodljive učinke sladkorja, zato se oziramo po zamenjavah in nadomestkih. Eno od bolj priljubljenih »naravnih« sladil je agavin sirup, ki ga pogosto vsebujejo »zdrava« živila. Težava je v tem, da agavin sirup v resnici ni nič boljši od sladkorja. Ena od glavnih težav s sladkorjem so velike količine fruktoze, ki lahko povzročijo resne presnovne težave, če jo uživamo v velikih količinah. Medtem ko sladkor vsebuje približno 50 odstotkov fruktoze, jo agava vsebuje še več, približno 70 odstotkov.

10. Rastlinska olja

Pogosto slišimo priporočila, da je koristno uživati olja, kot so sojino olje, olje iz ogrščice, olje iz grozdnih pešk in številna druga. Temeljijo na dejstvu, da ta olja, vsaj kratkoročno, znižujejo raven holesterola v krvi. Toda visoka raven holesterola je dejavnik tveganja in ne bolezensko stanje. Četudi rastlinska olja utegnejo zmanjšati tveganje, pa ni nobenega zagotovila, da pomagajo preprečiti posledice, kot so srčna kap, to pa je tisto, kar v resnici šteje. Zato raje uživajte nerafinirane, zdrave, naravne maščobe, kot je denimo olivno olje, in se izogibajte procesiranim rastlinskim oljem.


11. Kosmiči za zajtrk

Kljub privlačnim napisom na škatlah, vključno s tem, da so polnozrnati ali brez maščobe, pogled na sestavine razkrije, da priljubljeni kosmiči ne vsebujejo skoraj nič drugega kot rafinirana žita, sladkor in umetne snovi.

Je verjeti embalaži?

Če na embalaži piše, da je živilo zdravo – najbrž ni. Resnično zdrava hrana ne potrebuje tovrstne reklame. Prava hrana sploh ne potrebuje seznama sestavin, kajti takšna hrana JE sestavina.

 

Vir: www.viva.si

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko