Fotogalerija

Vaši prispevki za natečaj "KUL" likovno-literarni natečaj

7.11.2016 - 3.4.2017 | Komentarji 0

 

Ventilator besed, revija za kulturo, vzgojo in izobraževanje www.ventilatorbesed.com v sodelovanju z www.pravljice.eu razpisuje nagradni »KUL« LITERARNO - LIKOVNI NATEČAJ v obdobju od 07.11.2016. – 03.04.2017.

 

Več o natečaju na: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=4&id=8188&leto=2

 

1. – 4. fotografija: Učenci razreda francoščine iz OŠ Kolezija. Mentorica: Petra Kobe Tomic

1.fotografija: Loti Koltaj, 4.c: Dans la mer

2.fotografija: Lara Butinar, 6.a: Mon éléphant

3. fotografija: Alja Tina Zucchiati, 6.a in David Zucchiati 4.c: Le lapin et le hamster

4. fotografija: Sara Pirnat, 5.a: Dans la savane

 

5. – 8. fotografija: Zgodba o Foru, avtorica Irena Ida Katarina Zupan, 7,5 let

9. fotografija: Pravljični junak, avtor: Butala Maj, 7 let

10. - 27. fotografija: Pravljični junak - Piki Jakob. Avtorji: Učenci 2.c, OŠ Kolezija. Mentorica: Anja Podojsteršek

28. - 46. fotografija:  Moj Ljubljenček. Učenci 3 razreda OŠ Kolezija

47. - 49. fotografija: Zvezdica Zaspanka. Učenci OŠ Šmihel. PŠ Birčna vas.Mentorici Andreja Krnc, Majda Kolenc

43. fotografija: Eneja Kladnik

44. fotografija: Rožle Pirc

45. fotografija: Zala Žagar

 

50. -52. fotografija. Učencke 2. razreda OŠ Šmihel

50. Avtorica: Maša Gregorčič - Muca Copatarica

51. Avtorica: Neža Blatnik - Pepelka

52. Avtorica: Sanja Lužar - Zlatolaska

 

53. - 59. fotografija. Tema: Medved in Lisica. Otroci iz vrtca Spodnja Kungota, Skupina Mehurčki, stari 5-6 let. Mentorici: Sabina Kukovec in Metka Grifič. Pomagal Saša Robič Miško

 

60.fotografija. Pogled divjine. Avtorica: Zara Primožič, 3. razred Podružnične šole Trje. Mentorica: Karmen Zupanc

 

61. fotografija - Živali. Avtor: Enej Mirtič, 9 let, 4. razred, OŠ Dragotina Ketteja, Novo Mesto, Razred s prilagojenim programom. Mentorica: Gabriela Maček

62. fotografija - Živali. Avtor: Marko Barbič, 9 let, 4. razred, OŠ Dragotina Ketteja, Novo Mesto, Razred s prilagojenim programom. Mentorica: Gabriela Maček

63. fotografija - Prijateljstvo. Avtor: Elson Bislimi, 9 let, 4. razred, OŠ Dragotina Ketteja, Novo Mesto, Razred s prilagojenim programom. Mentorica: Gabriela Maček

 

64.-72. fotografija - Pravljični junak. Avtorji: Otroci iz Vrtca pri OŠ Kungota, skupina Dežniki (Heterogeni oddelek), otroci stari 4-5 let. Mentorici: Nina Založnik, Mateja Kocbek

73.-77. fotografija - Pravljični junak in Ptičja družina. Avtorji: Otroci iz Vrtca pri OŠ Kungota, skupina Sončki (heterogeni oddelek), otroci stari 5-6 let. Mentorici: Vida Grušovnik, Nataša Markuš Pivec

78.-117. fotografija - Živali, Prijatelji, Počitnice, Pravljični junak. Učenci OŠ Škofljica. Mentorica: Lili ANa Jaklič

78. fotografija: Maks Furlan, 2. razred

79. fotografija: Anita Marinček, 3. razred

80. fotografija:Gašper Štajnar, 4. razred

81. fotografija: Kaja Kokalovič, 5. razred

82. fotografija: Lara Majetič, 3. razred

83. fotografija: Maks Furlan, 2. razred

84. fotografija: Uroš Gajič, 4.razred

85. fotografija: Marcel Pavel Repar, 2. razred

86. fotografija: Neža Bukovec, 2. razred

87. fotografija: Neža Zaletelj, 3. razred

88. fotografija: Nina Janežič, 4. razred

89. fotografija: Luka Jerman, 3. razred

90. fotografija: Brin Živec, 3. razred

91. fotografija: Lara Majetič, 3. razred

92. fotografija: Lina Mustedanagič, 3. razred

93. fotografija: Luka Jerman, 3. razred

94. fotografija: Pia Leskovar, 4. razred

95. fotografija: Manca Boh, 4. razred

96. fotografija: Neža Zaletelj, 3. razred

97. fotografija: Nina Janežič, 4. razred

98. fotografija: Nina Zajec, 2. razred

99. fotografija: Ula Zupančič, 2. razred

100. fotografija: Lina Mustedanagič, 3. razred

101. fotografija: Maks Furlan, 2. razred

102. fotografija: Marcel Pavel Repar, 2. razred

103. fotografija: Neža Bukovec, 2. razred

104. fotografija: Pia Leskovar, 4. razred

105. fotografija: Lara Majetič, 3. razred

106. fotografija: Anita Marinček, 3. razred

107. fotografija: Emma Hamberger, 2. razred

108. fotografija: Jakob Drobnič, 2. razred

109. fotografija: Kaja Kokalovič, 5. razred

110. fotografija: Karolina Brkič, 3. razred

111. fotografija: Kaja Kokalovič, 10 let

112. fotografija: Jakob Drobnič, 7 let

113. fotografija: Lara Majetič, 3. razred

114. fotografija: Lina Mustedanagič, 3. razred

115. fotografija: Nina Žnidaršič, 8 let

116. fotografija: Ula Zupančič, 2 razred

117. fotografija: Anita Marinček, 3. razred

118. fotografija in literarni prispevek: Prijateljstvo: Lara Malgaj, 12. let

Prijateljstvo

Odločila sem se, da bo to leto nekaj posebnega. Res ne vem zakaj, ampak potrebujem spremembo v svojem življenju. Ves čas počnem samo iste stvari. Zdi se mi, da je moje življenje preveč predvidljivo.

Na vratih je pozvonilo. Bila sem sama doma, zato sem se ustrašila. A bil je samo Luka. Najboljša prijatelja sva že od takrat, ko sta naju najini mami postavili skupaj v zibelko. Kdo pravi, da fant in punca ne moreta biti samo prijatelja? Pridejo trenutki, ko ugotoviš, da je moški pogled na svet čisto drugačen od ženskega, zato je lahko včasih fant veliko boljši prijatelj kot dekle.

Tako kot danes je tudi pred osmimi leti Luka prišel pome, da bi skupaj odšla v šolo. Toda takoj, ko sva hotela stopiti skozi šolska vrata, se je predme postavil Rihard. Hodil je že v drugi razred, midva pa šele v prvega. Hotel je izsiljevati za novo kolo. Zdaj se mi to zdi otročje, toda takrat me je bilo strah. Že sem hotela iz žepa potegniti desetaka, ki mi ga je babica dala za prvo šolsko kosilo. Ampak tam je bil Luka, branil me je in se stepel. Toda Rihard je bil močnejši. Luka si je prislužil hudo modrico na očesu. A zame ni bilo pomembno, če je Luka izgubil. Postavil se je zame in zato je bil zame pravi junak.

Pa dovolj o preteklosti, takrat sem bila še majhna. Zdaj se vsak večer tem dogodkom samo še nasmejem. Kot pravi moja babi moraš pustiti preteklost za sabo in živeti za prihodnost, saj na preteklost ne moreš vplivati. Na prihodnost pa lahko. Odvisna je samo od tega, katero pot boš izbral.

Bilo je prejšnje leto. V termah sem spoznala fanta. Sprva sem si mislila samo to, da ni tako slab. Ko bi videli te mišice. Pa kaj, a niso vse najstnice nore na to? No pa saj ni važno. Verjetno ni to nič takšnega. Ampak samo, da povem. Nisem takšno naivno dekle, ki bi nasedlo vsem navadnim prevarantskim spletkam.

No, končali smo v termah. Res je, tam sem spoznala njega. Toda to ni bila ljubezen na prvi pogled. Bilo je nekaj drugega. Tisto, ko hočeš na to osebo narediti nekakšen dober vtis. Hotela sem mu biti všeč. Ta fant, (njegovega imena ne bom omenjala, ker ni vredno) je to takoj opazil. Pristopil je do mene, se samo nasmehnil in mi v roke položil listek. Potem pa kar odšel. Mislila sem, da je to mogoče njegova telefonska številka. Toda ni bilo. Na listku je pisalo, da sem dekle, ki gleda za vsakim. To me je res ujezilo. Pa ne zato, ker mi ta fant ni dal svoje številke, ampak zato, ker nisem pokazala svojega pravega obraza. Nisem se pokazala v takšni luči, kot bi hotela. Pokazala sem mu to, kar je hotel videti. Zato mi je žal še danes. A preteklosti se ne da popraviti, Lahko samo živimo za sedanjost.

No ampak to še ni vse. To mi gre res težko z jezika, ampak, ko smo letos šli v poletno šolo v naravi, se je zgodilo to česar ne bi nikoli pričakovala. Ko sem se odpravljala spat je v moj šotor vstopil sošolec. Ustrašila sem se, toda rekel je, da če samo pisnem bo slabo zame. Zato sem molčala. Tista noč je bila res najhujša v mojem življenju. Tiste noči, ta fant ni zlorabil samo mojega telesa, ampak je uničil moje zaupanje v moške. Zaradi njega sem izgubila upanje in voljo do življenja. To je bil tisti fant, ki mi je v toplicah dal listek. Ko je hotel oditi iz šotora je še rekel: »To je posledica tega, da gledaš za vsemi. Hotela si pozornost, zdaj si jo dobila.«

Po tej noči sem izgubila voljo do življenja. Začela sem se zapirati vase. Namesto petic so začela padati dvojke in šusi. Hotela sem umreti. Nisem imela več nikakršne volje do življenja. Zame je bil to konec. Začela sem se rezati. Sošolke so to ugotovile, a nobena mi ni ponudila pomoči. Nato pa je prišel Luka mojo glavo je položil na svoje prsi in me močno stisnil. Začela sem jokati, nisem hotela nehati. Potrebovala nisem nobenih besed dovolj mi je bil že sam, a iskren objem poln ljubezni, in Luka mi je to dal.

Danes je prišel tisti dan, danes bo konec vsega trpljenja, konec bo mojega življenja. Konec bo vsega trpljenja in občutka krivde. Nikjer na telesu ne bom več občutila gnusa in bolečine. Moja duša in telo bosta svobodna. Odšla bom tja, kjer bom srečna, kjer me bodo imeli radi.

In to bom storila zdaj. Zdaj je ta čas. Zdaj bom odrešena. Med glavnim odmorom sem se skrila na stranišče. Ko pa je zvonec drugič zazvonil, je prišel ta čas. Iz hlačnega žepa sem potegnila nož. Samo ena zareza in vsega bom rešena. In to sem tudi storila. Samo ena zareza mi je spremenila življenje.

Mislila sem, da je konec. Občutila nisem nikakršne bolečine. Čutila sem samo praznino. Počutila sem se lahko kot peresce. Mislila sem, da je to moj konec. Toda ni bil. Bil je moj začetek v novo življenje.

Oči sem odprla šele v rešilnem kombiju. Luka je sedel poleg mene. Ne morem verjeti. Prvič v življenju sem ga videla jokati. Luka me je resnično imel rad. Ves čas do bolnišnice me je držal za roko in govoril, da bo še vse v redu.

V bolnišnični sobi sem zdravnika slišala reči, da če Luka ne bi prišel prav čas mene ne bi bilo več na tem svetu. Takrat sem začela jokati. Ugotovila sem, da sem se ves čas motila. Ves čas sem živela v zmoti. Nisem razumela tega, da sem ves čas ob sebi imela osebo, ki me je imela rada iz vsega srca. Ki me je imela res rada. Ves čas sem to iskala, a v resnici je bila ves čas z mano.

Ko me ni bilo k uri, je Luka vedel, da nekaj ni v redu. Pognal se je v dir in pritekel na stranišče. Tam me je videl vso krvavo na tleh. Takrat se je zavedal, da sem storila to česar se je najbolj bal. Brez oklevanja je vzel telefon in poklical pomoč.

Tu se pokaže pravo prijateljstvo, ko so vsi drugi pozabili name. Ko so vsi drugi pustili, da sem uničevala svoje življenje, je Luka skrbel za to, da sem jaz ostala pri življenju. In brez njega nikoli ne bi bila srečna. Saj ne bi poznala pravega prijateljstva.

Tukaj se moja zgodba konča. Dogodki in osebe iz te zgodbe niso resnični, toda poskušala sem prikazati, da na svetu obstajajo prijatelji, ki bi drug za drugega storili vse. Tudi to, da bi brez premisleka tvegali drug za drugega.

 

 

Literarni prispevki učenk 4. razreda OŠ Staneta Žagarja Lipica. Mentorica: Danijela Rakovec

MOJE POČITNICE

 

Ah, potovanje na morje je zabavno. A lahko tudi pusto. Avto poln, dolgo traja in kaj še; moram sedeti s Tamaro. Ja, prav z njo je najbolj naporno, ko so zastoji in s Tamaro sem tako še dlje časa.

Ah, pustimo to. Rada bi šla… Hmm, kam bi rada šla? No, šla bi v vesolje, v Ameriko, na Sever. Ne, ne rada bi šla v Sladkorni svet. Pa veste zakaj? Ker imamo vsi otroci radi sladkarije. In jaz sem ena izmed teh otrok. No, pa gremo v Sladkorni svet. Vse je sladko in super. A to mi ni dovolj. In sedaj moram še hujšati, ker sem pojedla preveč sladkarij. Pa grem v Ameriko, dobim telefon, tablice, računalnik. Grem na Sever, se družim s pingvini. Joj, tiste ribe tako smrdijo! In grem v vesolje, vidim vesoljce, tako so smešni, še zdaj se jim smejim. Pridem s počitnic. Pa veste kaj? Nisem  hujšala, nisem nič dobila. Pa veste zakaj? Ker sem bila povsod v svoji domišljiji.

Domišljija je nekaj najlepšega, saj grem lahko kamorkoli in pri domišljiji je vse mogoče.

Anja Latinčić, 9 let

 

VESOLJSKE IN ZEMELJSKE POČITNICE

 

V zemeljski družini so: mama Anja, oče Luka, njihovi otroci pa so: Miha, Ana, Ema in Andraž. V vesoljski družini pa so: mama Ana, oče Miha, otroci pa so: Anja, Ela in Mia. Ti dve družini gresta za en teden na počitnice k sorodnikom. Obe družini imata tudi ljubljenčke. Vesoljska družina ima polžka in ptička. Zemeljska družina pa ima psa Pikija.

Danes je zemeljska družina z avtobusom odšla na pot. Vesoljska družina tudi; je odšla skozi portal. Vsi so šli na Havaje, kjer so se srečali. Spoznali so se. Bili so počitniški sosedje. Ponoči so hoteli Vesoljci ukrasti Zemljane. Na srečo so se zbudili, a jih je oče Miha s ponvijo po glavi. Sreča, da so imeli zaščito. Hoteli so poklicati policijo, a so jim stopili telefone. S seboj so imeli pištole. Sin Miha jih je ustrelil z uspavalom in je vse rešil. Z rezervnim telefonom so poklicali policijo. Vesoljce so odpeljali v zapor za tri leta. Čez tri mesece so jih prišli pozdravit. Jezni so bili, ker so jih spravili v zapor. Zemeljska družina se je opravičila. Sprejeli so opravičilo. Zemeljska družina je plačala varščino. S portalom so Vesoljci odšli domov.

Končno je bilo vse v redu, ker so jih naučili, kako biti priden in kako je pomembno sodelovati v družini. Četudi proti Vesoljcem..

 Tija Treven Čater, 9 let

 

NORE POČITNICE

 

Zdravo, sem Matjaž in kmalu bo konec šolskega leta.

Vas zanima, kam gremo? No, tudi sam ne vem. V bistvu se starša odločata, kam gremo. Mlajša sestrica je predlagala, da gremo v Izolo. »Ne, predaleč je,« je rekel ati. »Kaj pa Anglija?« »Predrage karte za avion so!« se je zadrla mama. »Pojdimo v Ameriko.« »Ne. V risanki je tako, da je tam Šreder, klan stopal, mutagen in Nindža želve. Ne grem v to pacarijo!« sem rekel. »Jaz bi šel v Avstralijo, ker so tam koale,« je rekel starejši brat. »Kdo ti je rekel, da imaš lahko koalo ljubljenčka?« se je zadrla mami (spet se dere). »Ali me pustiš do besede? Nisem rekel, da bi jo imel za ljubljenčka,« se je nazaj zadrl brat. »Ej, ej, mirno, mirno, kaj če bi šli povsod za en teden?« sem vprašal. »No, ja, lahko,« so se strinjali ostali. Kjer se prepirajo štirje, peti dobiček ima. No, bolj, ker se prepirajo štirje, peti zmaga, ha, ha.

Najprej smo šli v Izolo. Avtu bo kmalu zmanjkalo bencina, a ati vozi naprej. Sem mu rekel, pa nič od tega. Šli smo mimo petdesetih črpalk, a on kar vozi.  Na koncu je res zmanjkalo bencina. Čakali smo pet ur na vlečno službo. V Izoli pa je pihala burja in morali smo oditi domov. Pot v Anglijo. Nič boljša od poti v Izolo. Mami je izgubila denarnico in ni mogla plačati kart. Končno smo le prispeli v Anglijo. Tam mi ni bilo všeč zaradi slabe hrane. V Ameriko nismo šli zaradi Nindža želv. V Avstraliji nismo videli nobene koale, ker smo prišli takrat, ko so spale. Vsi so bili žalostni, le jaz ne. Zvečer sem gledal film KLIC SRCA, ki je govoril o dveh, punci in fantu (seveda se nista poznala), kako sta imela grozne počitnice (kakor jaz) in sta se v toplicah zaljubila. »Toplice,« sem pomislil, »v toplicah še nismo bili«, dal sem na pavzo in šel popit kozarec vode. Gledal sem naprej. Starša jima nista dovolila, da bi se poročila, a vseeno sta se. Naslednji dan sem predlagal toplice in smo šli. V Termah 3000 ni bilo nobene burje, nobeden ni zgubil denarnice, nobenega mutagena, nobene slabe hrane, videli smo vse in bil je sam mir. V torek sem videl prečudovito deklico s črnimi lasmi, dolgimi nogami, mehko kožo in modrimi očmi. Ime ji je bilo Maja. Spoznala sva se in se zaljubila. Podobno kot v filmu, kajne? Bila sva fant in punca.

Moram reči, grozne, nore počitnice, a vseeno lep konec. Čez nekaj let se bova poročila in imela otroke.

Neža Vouk, 10 let

 

119 - 122. fotografija + literarni prispevki: Učenci OŠ Škofljica, Mentorica Lucija Rupret

119. fotografija: Alja Jereb, 6.c

120. fotografija: Ilona Korthouwer, 6.c

121. fotografija: Karin Omahen, 7.d

122. fotografija: Manca Vintar, 6.c

NAJBOLJŠA PRIJATELJICA

 

Bila je topla večerna noč na Malti. Šla sem do mojega najljubšega kotička Mejnega obzorja, no tako sem ga jaz imenovala. A tam sem doživela presenečenje. Na mojem kamnu je sedela punca, ki mi je bila na las podobna, samo da je imela rdeče lase in zelene oči. Bila je presenečena ko me je videla. Začeli sva se pogovarjati in takoj sva postali najboljši prijateljici. Bilo je že pozno, a jaz sem bila zadovoljna, ker sem končno dobila pravo najboljšo prijateljico. Vsak večer sva se z Jennifer, tako ji je bilo namreč ime, dobivali na tem kraju. V petek zvečer ob osmi uri, prav spomnim se, pa me je doletelo nekaj groznega. Jennifer je povedala, da se bodo zaradi očetove službe, preselili na Švedsko. Najprej sem se zasmejala, potem pa sem se zavedala… Smeh se je takoj spremenil v jok. Zadnje kar se spomnim je, da sva se slikali, ob sončnem zahodu. Sliko imam še vedno na steni, Jennifer pa nisem videla nikoli več. Tudi prijateljice nimam, čeprav sem stara osemindvajset let, saj je Jennifer moja najboljša. Škoda da takrat še nisva imeli telefonov, saj bi lahko še danes ostali v stiku. Nimam želj, razen ene: da bi lahko ponovno videla Jennifer. Jokam ko pišem to besedilo. Lahko vam pokažem najino fotografijo

Alja Jereb, 6.c

 

 

Sem labod Artur. Na sliki sem pred mamo, zraven sta še brat in sestra.

Moja zgodba je taka:

 

Očeta nimam in ne vem niti kaj se je zgodilo z njim, saj mama nikoli ni želela govoriti o tem. Imam tudi starejšega brata in mlajšo sestrico.

Nekega dne smo vsi skupaj plavali po jezeru. Zelo smo se zabavali. Toda kar naenkrat  se je nad jezerom razlegel glasen pok. Mama nas je takoj opozorila naj hitro odidemo, saj se približuje nevarnost. A bili smo pepozni. Iza trave sta se prikazali dve postavi s puškama v roki. Vse se je odvilo zelo hitro. Voda se je razburkala in zaslišal sem še več strelov. Ko sem za hip prišel k sebi nisem videl nikjer nikogar, nato pa sem nekaj metrov naprej zagledal lovca s puško uperjeno vame. Kar zamrznil sem. Nikakor se nisem mogel premakniti. Nato pa sem zaslišal strel, mislil sem da je z mano konec. Kar naenkrat se je od nikoder vzela mama in me odrinila. Potem sem videl samo še temo. Pozneje sem se zbudil in mi je mama povedala, da sem skoraj utonil. Ko mi je rešila življenje jo je lovec z metkom hudo oplazil po krilu, zato ne bo morala nikoli več leteti.

 

Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo ta dogodek delno perboleli. Od takrat ga probamo pozabiti. Ampak, mislim, da vsak globoko v sebi ve, da to ne bo mogoče.

Ilona Korthouwer, 6.c

 

Literatni prispevek: Kraljevi hlapec (po slovenski ljudski pravljici). Avtor: Rok Hrustel, 8.razred OŠ Petrovče. Mentorica: Suzana Filipčič

Kraljevi hlapec

Za deveti gorami,

za dvanajstimi vodami

majhno je kraljestvo,

pod njim pa mesto,

kjer hlapec še ni razjezil kralja,

zato se kralj domisli tekmovanja.

Prvi hlapec, ki ga bo razjezil,

nagrado bo dobil.

 

Ob reki, kjer trije so mostovi,

živi mlinar s tremi sinovi.

Starejšima sinovoma na tekmovanju ni uspelo,

zato najmlajši sin moral je na delo.

Kralj mu je rekel: »Preoraj njivo in znova postavi ograjo krivo.«

Hlapec pa ga je vprašal: »Moram narediti še kaj več?«

»Ne,« mu odgovori kralj. »Končaj z delom, ko bo pes hitel domov teč.«

Vzel je psa, konja in plug

ter odšel k njivi na jug.

Toda ko je začel orati,

je plug kamenje začel na vse strani metati.

En kamen je psa zadel,

ta pa je lajajoč domov oddrvel.

Tako hlapec z delom je končal.

Ko pa se je vrnil, ga je kralj spraševal:

»Si že končal? Zakaj pes tako glasno je lajal?«

»Kako si tako hitro končal?«

Hlapec se je nasmejal in dodal: »Rekli ste mi,

da ko se pes odpravi domov ,

naj grem za njim, zato že od njive za psom drvim.«

Kralj ga je hotel nadreti,

a se je spomnil, da mora mirno kri imeti.

»A ste kaj jezni?«  ga nato vpraša hlapec.

»Ne,«  mu odgovori kralj. »Mislim, da ima pes bolezen.«

 

Naslednji dan reče kralj hlapcu, da naj gre na tržnico po meso, kruh in vino, zato hlapec hitro z vozem se odpravi v dolino.

Ko pa pripelje prazen voz, ga kralj vpraša: »Kaj zgodilo se je mojemu mesu, kruhu in vinu?«

»Kaj, kaj? Nesel svoji sem ga družini,« mu odgovori hlapec.

Nato hlapec vpraša kralja: »Ste jezni name?«

» Eh, zakaj bi me skrbelo zaradi malo mesa, kruha in ene steklenice same,« mu z nasmehom odvrne kralj.

»Toda danes zvečer, ko greva jaz in kraljica prek jezera, poskrbi za razsvetljavo,« mu ukaže.

In mu pot v shrambo sveč pokaže.

Zvečer v kup sena hlapcu sveča je padla

in grad je zagorel kot bakla.

Ko pa so na sredi jezera, kralj vpraša hlapca: »Kako si priskrbel tako dobro razsvetljavo?«

Hlapec pa mu odgovori: »Zažgal vašo sem trdnjavo.«

Kralj pa nič ne reče. Saj če se razjezi, se odreče nagradi.

Nato pa se odloči, da hlapca bo vrgel v jezero ob polnoči.

Ob polnoči se odpravi do hlapčeve spalne vreče

in v jezero vrže truplo speče.

Od napora obraz dobi barvo zeleno.

Nato pa ga hlapec potreplja po rami in mu pove,

da v jezero je vrgel svojo ženo.

»Kaj?« se razjezi kralj. »Zaradi tebe sem ob hrano, grad in ženo,

zaradi tebe moje imetje je izgubljeno.«

Tako kralj končno se preda in hlapcu nagrado da.

Sedaj mlinar ima v mestu največji mlin,

saj denar za obnovo mu je dal najmlajši sin.

Kralj pa kot berač živi,

saj brez denarja ni kraljeve krvi.

  • loti_0
  • lara_0
  • alja_david
  • sara_pirnat
  • ida_0
  • ida1
  • ida2
  • ida3
  • butala_maj
  • 20170220_100848
  • 20170220_100929
  • 20170220_101458
  • 20170220_101543
  • 20170220_101627
  • 20170220_101751
  • 20170220_101844
  • 20170220_101914
  • 20170220_101950
  • 20170220_102027
  • 20170220_102058
  • 20170220_102134
  • 20170220_102206
  • 20170220_102234
  • 20170220_102303
  • 20170220_102326
  • 20170220_102432
  • 20170220_102450
  • aleksa_ceko
  • alisa_kapustina
  • diana
  • hana_hiti
  • iza_vilan
  • jonas_nedeljkovic
  • lan_zavrisa_macek
  • lenart_mahre
  • lili_leja_novak
  • luka_mandusic
  • masa_baksa
  • masa_zoher_golec
  • nejc_demsar
  • neza_kermelj_kuzman
  • nus_selen
  • sara_sedlacek
  • tia_kosi_vranjes
  • tid_horvat
  • tina_drinovec
  • smihel_eneja_kladnik
  • smihel_rozle_pirc
  • smihel_zala_zagar
  • muca_copatarica_masa_gregorcic
  • neza_blatnik_-_pepelka
  • sanja_luzar_-_zlatolaska
  • m1
  • m2
  • m3
  • m4
  • m5
  • m6
  • m7
  • zala
  • enej_mirtic
  • marko_barbic
  • elson_bislimi
  • pravljini_junak
  • pravljini_junak_1
  • pravljini_junak_2
  • pravljini_junak_3
  • pravljini_junak_4
  • pravljini_junak_5
  • moja_druina_1
  • moja_druina_2
  • moja_druina_6
  • ivalska_druina
  • ivalska_druina_2
  • ivalska_druina_3
  • pravljini_junak_0
  • pravljini_junak_6
  • maks_furlan-_2.razred-_moja_najljuba_ival
  • anita_marinek-_3.razred-_8.let-_ivali
  • gaper_tajnar-_4.razred-_9.let-_papagaj
  • kaja_kokalovi-_5.razred-_10.let-_moj_pes
  • lara_majeti-_3.razred-_8.let-_moj_kua
  • maks_furlan-_2.razred-_7.let-_ples_metuljev
  • uro_gaji-_4.razred-_9.let-_orel
  • marcel_pavel_repar-_2.razred-_7.let-_kameleon
  • nea_bukovec-_2.razred-_7.let-_moj_mucek
  • nea_zaletelj-_3.razred-_8.let-_moja_najljuba_ival
  • nina_janei-_4.razred-_9.let-_moji_mucki
  • luka_jerman-_3.razred-_moj_prijatelj.8.let
  • brin_ivec-_3.razred-_8.let-_moji_prijatelji
  • lara_majeti-_3.razred-_8.let-_moja_prijateljica
  • lina_mustedanagi-_3.razred-_8.let-_prijateljici
  • luka_jerman-_3.razred-_8.let-_igra_z_mojimi_prijatelji
  • pia_leskovar-_4.razred-_9.let-_moja_prijateljica
  • manca_boh-_9.let-_4.razred-_vsi_smo__prijatelji
  • nea_zaletelj-_3.razred-_8.let-_moja_prijateljica
  • nina_janei-_4.razred-_9.let-_moja_prijateljica
  • nina_zajec-_2.razred-_8.let-_moja_prijateljica
  • ula_zupani-_2.razred-_7.let-_poitnice_na_kmetiji
  • lina_mustedanagi-_3.razred-_8.let-_delovne_poitnice
  • maks_furlan-_2.razred-_7.let-_poitnice_na_podeelju
  • marcel_pavel_repar-_2.razred-_7.let-_poitnice_na_kmetiji
  • nea_bukovec-_2.razred-_7.let-_na_kmetiji
  • pia_leskovar-_4.razred-_9.let-_poitnice_na_morju
  • lara_majeti-_3.razred-_8.let-_poitnice_na_ranu
  • anita_marinek-_3.razred-_8.let-_poitnice_na_vasi
  • emma_hamberger-_2.razred-_7.let-_poitnice_na_deeli.
  • jakob_drobni-_2.razred-_7.let-_na_poitnicah_pri_babici
  • kaja_kokalovi-_5.razred-_10.let-_poletne_poitnice
  • karolina_brki-_3.razred-_8.let-_poitnice_na_deeli
  • kaja_kokalovi-_10_let-_na_kmetiji
  • jakob_drobni-_7.let-_moj_oe_in_jaz_pri_aganju_drevesa
  • lara_majeti-_3.razred-_8.let-_moja_druina
  • lina_mustedanagi-_3.razred-_moja_druina-_8.let
  • nea_nidari-_8.let-na_kmetiji
  • ula_zupani-moja_druina-_2.razred-_7.let
  • anita_marincek
  • lara_malgaj
  • alja_jereb1-_6.c
  • ilona_korthouer1-_6.c
  • karin_omahen-_7._d
  • manca_vintar-_6.c

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko